Jamski hrošček

Septembra 1831, 13 let po velikem odkritju najlepših delov Postojnske jame, je Luka Čeč prišel do novega odkritja, ki je bilo precej drobno, čeprav velikega pomena.

Pod Veliko Goro je na kapniku namreč našel majhnega rjavega hroščka. Čeč ni vedel, za kakšno žival gre, a je slutil, da gre za pomembno odkritje, zato je hroščka nesel ven iz jame in ga pokazal grofu Franzu Josefu von Hochenwartu, ki je bil sredi priprav prvega tiskanega vodnika po Postojnski jami. Preko njega je hrošček končal v pravih rokah – pri Ferdinandu Schmidtu (poznavalcu hroščev), ki je zavihal rokave in začel z delom. 

Življenje v jami

Do tega Čečevega septembrskega sprehoda po jami je veljalo, da v jamah ni življenja - ne živali, ne rastlin. Odkritje drobnovratnika je ovrglo to prepričanje. Rodila se je nova znanost – biospeleologija. 

Nova vrsta

Schmidt je opisal novo Čečevo najdbo: njegove podaljšane noge in tipalke polne drobnih dlačic (čutnic). Zapisal je, da žival nima oči in ima velik zadek, ki je videti kot nekakšen »oklep«. Gre za zlepljene elitre (krila). 

Schmidtu je bilo hitro jasno, da gre za pravo jamsko žival, torej, da gre za žival, ki živi samo v jamah. Kar je opisoval, so bile posebne lastnosti pravih jamskih živali in njihovih prilagoditev na jamsko okolje. Znanost je bila navdušena. Schmidt je drobnovratnika poimenoval z latinskim imenom Leptodirus hochenwartii. Tudi v latinščini Leptrodirus pomeni drobnovratnik, ime pa izhaja iz zanimive oblike telesa. Ima namreč velik zadek, z drobnim vratom in tankimi nogicami. 

Iskanje novega hroščka

Ker je Čeč na poti iz jame poškodoval drobnega hroščka, so morali najti novega. Schmidt je celo razpisal nagrado za tistega, ki mu prinese nov primerek živega drobnovratnika.

Luka Čeč je umrl leta 1863, a znanost je zaradi njegovega odkritja cvetela še dolgo potem. Trajalo je kar 16 let, preden so znova našli drobnovratnika, med tem iskanjem pa so znanstveniki odkrili in opisali celo vrsto drugih živali in njihovih neverjetnih prilagoditev na jamsko okolje. 

Do danes je bilo odkritih 150 pravih jamskih živali v Postojnski jami, kar je več kot v katerikoli drugi jami na svetu. Postojnska jama je zato biodiverzitetno najbogatejša jama na svetu.