Prve žive jaslice

Ste vedeli, da so Žive jaslice v Postojnski jami največji približek avtentičnim jaslicam, ki jih je kot prvi  leta 1223 v votlini pri Assisiju v Italiji postavil Frančišek Asiški?

Natanko 766 let kasneje se je med obiskom največje slovenske atrakcije režiserju Gregorju Tozonu spontano porodila ideja o Živih jaslicah v Postojnski jami. Drzna ideja, v času, ko se božiča kot verskega praznika uradno ni praznovalo, in je večina jaslice postavljala skrivaj za štirimi stenami svojih domov, je zaživela.

Revolucija v Postojnski jami

Žive jaslice v Postojnski jami so bile kot prve žive jaslice v Sloveniji izven sakralnih objektov uprizorjene leta 1989. Postavljene so bile v dvorano izven turistične poti ob kapniku, poimenovanem Baldahin, ki je avtorja prvih jaslic spomnil na hlevček v jaslih. V predstavi, ki je bila zasnovana kot poklon etnološki dediščini, prizori pa so bili ustvarjeni po konceptu zamrznjenega gledališča, je sodelovalo 12 lokalnih igralcev. Celotno predstavo, ki je trajala 14 minut, so si obiskovalci ogledali stoje, na enem mestu, dnevno pa so igralci uprizorili pet predstav.

Ljudje so klečali in molili

Od prvih zametkov živih jaslic, ki so bile lepo sprejete, so te z leti postajale vedno bolj »žive«. Dogodek je postajal obsežnejši, dopolnjevali so ga vse številčnejši biblijski prizori, glasbeni efekti in kmalu je bilo zanimanje javnosti tolikšno, da se je predstava preselila ob turistično pot. Leta 1995 so bili posamezni prizori, kot so Oznanjenje, Rojstvo, Popis prebivalstva itd. že postavljeni med slikovito pokrajino kapnikov, nastopajoči so igrali svoje vloge, gledalci pa so si jaslice ogledali med premikanjem po jami. Vselej pa so režiserji in scenaristi ostajali zvesti tradiciji in pristni božični zgodbi, ki se je po pričevanjih, ljudi tako dotaknila, da so ob posameznih prizorih šli na kolena, se križali in molili. 

Žive jaslice v Postojnski jami povežejo Slovenijo

Ustvarjalce je vseskozi vznemirjala misel po še večjem, še bolj veličastnem, še bolj doživetem dogodku, ki bi poudaril čudež rojstva in lepoto naravnega čudeža Postojnske jame. Tako na prelomu tisočletja govorimo o t. i. sferi pevskih zborov. Zborovsko petje je del slovenske tradicije in mnogi se še danes spominjajo svojega nastopa v Postojnski jami, ko je na Živih jaslicah v petih dneh nastopilo prek 1300 ljubiteljskih pevcev. Pevski zbori, ki so k nam pripotovali iz vseh koncev, so dobesedno povezali Slovenijo na najlepšem božičnem dogodku.  

A veličasten dogodek s številnimi nastopajočimi je vendarle prinesel tudi nova spoznanja. Postojnska jama je slikovita, impozantna, a hkrati logistično izjemno zahtevno okolje s svojimi specifikami. V iskanju najprimernejše oblike za Žive jaslice, ki so že kazale znake spektakla, so režiserji in scenaristi v prihodnjih letih biblijske prizore nadgradili s konceptom solo pevskih točk vrhunskih slovenskih vokalistov, ki so nastopili v vlogah biblijskih likov. Vseskozi pa je v organizacijo Živih jaslic v Postojnski jami bilo vpeto domače prebivalstvo, ki je božični čas doživljalo kot lokalni praznik, možnost sodelovanja na jaslicah pa kot privilegij in neizmerno čast.  

Žive jaslice danes: dogodek svetovnih razsežnosti

Prireditev, ki brez prizadevnih prvih ustvarjalcev nikoli ne bi bila to, kar je, je v več kot treh desetletjih močno presegla meje Slovenije. Zaradi Živih jaslic v Postojnski jami v Slovenijo prihajajo turisti s celega sveta, vstopnice zanje pa rezervirajo že leto vnaprej. Prepoznane so kot največji božično-novoletni dogodek, razpotegnjen vzdolž petkilometrske jamske turistične poti. Zaradi velikosti predstave, si jo obiskovalci večji del ogledajo na jamskem vlakcu, delno pa peš. Z 18 biblijskimi prizori so Žive jaslice v Postojnski jami največji podzemni oder na svetu. Leta 2018 so šestdnevni dogodek, ki vsako leto poteka med 25. in 30. decembrom, svetovni mediji razglasili za najlepšo upodobitev božiča na planetu.

Kljub razsežnosti sodobnih Živih jaslic v Postojnski jami, kjer sodeluje več kot 100 nastopajočih, med njimi plesalci, inštrumentalisti in mednarodne pevske zvezde, pa vodstvo s predsednikom upravnega odbora Postojnska jama Marjanom Batageljem, ostaja zvesto tradiciji in skrbi, da dogodek vendarle ostaja praznik in ne »generičen božični šov«: »Čudovito je opazovati razvoj nastopajočih: otroci so najprej pastirčki, dekleta z odraščanjem postanejo angeli, fantje pa vodniki. Lokalno prebivalstvo živi s tem dogodkom in prav tako naše podjetje.«

Ko pride mesec oktober, se število bradatih fantov v Postojni občutno poveča. Ni naključje. Začenjajo se avdicije za Žive jaslice v Postojnski jami. Zanimiva je tudi zgodba dolgoletnega postojnskega Zaharije, ki si v ta namen vsak oktober začne puščati brado, kljub negodovanju svoje žene.

 Precej na roko gre ustvarjalcem tudi dejstvo, da je Postojna znana kot »metalsko mesto«, zato med mladimi fanti ni težko najti dolgolascev, ki bi upodobili Jožefa. Iščejo se dekleta z nežnimi potezami obrazov, bodoči angeli, Marije in Elizabete, energični mladci, ki upodabljajo rimske vojake, zasanjani pastirci in trije modri z Vzhoda.

A Žive jaslice v Postojnski jami so težko pričakovan dogodek in na avdiciji nikoli ne manjka zainteresiranih mladih, med katerimi mnogi prav tu prepoznajo svoj talent in prvič sodelujejo s profesionalnimi režiserji, mojstri luči, frizerji, make-up umetniki in kostumografi. Po večtedenskih pripravah, na dan dogodka, nastopajoči že uro pred predstavo vstopijo v jamo. In takrat se zgodi čarovnija. Čarovnija, ki nikogar ne pušča ravnodušnega. Neredko se namreč zgodi, da obiskovalcem v oči stopijo solze ali pa da kje kakšen otrok zamaknjeno vzklikne: »Angeli res obstajajo!«