Skoraj tri desetletja dela pri Postojnski jami. Kaj vas tako navdušuje?

Delo z ljudmi! Nikoli si nisem predstavljal, da je to lahko nekaj tako lepega. Enkrat voziš Angleže, drugič Nemce, Hrvate, in vedno so v skupini zanimivi ljudje z zanimivimi zgodbami!

Kakšen pa je dober jamski vodnik?

Koristno je, da si starejši in bolj izkušen. Če vidijo, da si »mulc«, te takoj preizkušajo, sploh če zaznajo, da nisi siguren ali da se zapletaš v opravičevanja. Spominjam se, ko sem nekoč, v začetku svoje kariere, na obisk peljal srbske srednješolce. Vsi so bili za glavo večji od mene in to je bil čas, ko se je v Koncertni dvorani še lahko kadilo. In, seveda, so me takoj vprašali: »Može li se pušiti u vozu?« (Ali se lahko kadi na vlakcu?) Če bi jim rekel ja, bi gotovo vsi kadili, šofer vlakca pa bi me za ušesa! Če bi rekel ne, pa bi se zvrstila vprašanja v duhu: »Pa zašto ne?!« (Pa zakaj ne?) Jaz pa sem jim rekel samo: »Može, ali samo u vagonima za pušače..« (Lahko, a samo v vagonih za kadilce!) Potem so hodili okrog in gledali, kje je kakšna nalepka … In ko so ugotovili, da sem jih hecal, so me pustili pri miru.

Zakaj pa ravno Postojnska jama med vsemi jamami sveta?

Videl sem ogromno jam, ampak Postojnska jama je formula ena! To je tako, kot če bi primerjal Mercedesa z drugimi avti. Saj so vse jame po svoje lepe, ampak … Grotte di Frasassi, recimo, ki jih Italijani tako zelo hvalijo, tam so vsi kapniki beli – kot recimo v naši Špagetni dvorani – zato so jih, da bi popestrili barvitost jame, osvetlili z barvnimi lučmi, z modro, zeleno, rdečo. Nam tega ni treba. Narava je kapnike pobarvala v svoje barve. Poleg tega je Postojnska jama idealna za turistične oglede! Je vodoravna, tu so lahko postavil 4 km proge za jamski vlak! Pa še kilometer klasične turistične pešpoti. Tega ni nikjer. Povsod so ali stopnice ali kakšna druga ovira!

Menite, da se Slovenci zavedamo, kakšen ponos je Postojnska jama?

Ne. Ko slišim pripombe – največ od Slovencev, da je to preveč »turistično, kičasto, izumetničeno,« rečem: »Glejte, 15.000 jam imamo v Sloveniji! Zakaj niste tam?« Najboljše je povedal nek Švicar: »Videl sem že ogromno jam, ampak tu ste našli idealno ravnovesje med ohranitvijo jame in tem, da ste jo uredili za turizem.« In strinjam se z njim. Je pa res sreča, da so to jamo odkrili pred 200 leti, saj nam stroga zakonodaja danes ne bi dovolila narediti nobenega rova, kaj šele železnice!

Kaj pa najbolj navdušuje obiskovalce?

Vlakec navdušuje predvsem otroke. Ko pa enkrat pridemo v notranje dele so fascinirani nad velikostjo dvoran, nad kapniki, ki se lesketajo, potem čakajo človeško ribico, in takoj zatem spet reko! V Postojnski jami je vedno nekaj, kar vodi naprej – triger!

Kdo se vam je kot VIP obiskovalec najbolj vtisnil v spomin?

Finska predsednica Tarja Halonen! Opazil sem, da je sita protokola in povedala mi je, da jo Postojnska jama spominja na okolje Gospodarja prstanov. Tako sva skozi celo jamo iskala te primerjave in se pogovarjala o filmu ... Predsednik bosanskega parlamenta pa je želel govoriti o košarki – tudi sam je namreč visok – in ko sem mu povedal o žrebu za Evropsko prvenstvo v košarki, ki smo ga pripravili v Koncertni dvorani Postojnske jame, je bil osupel … Mislim, da je to bil res velik dogodek, ki bi ga morali bolj izpostaviti.  

Kaj pa boste najbolj pogrešali, ko bo čas za v penzijo?

Vse skupaj. Cel ta džumbus mi bo manjkal!