Najpogostejša in najzabavnejša vprašanja v Postojnski jami

V letu, ko praznujemo 200-letnico prve jamske vodniške službe na svetu, ustanovljene prav v Postojnski jami, razkrivamo najbolj nenavadna, najzabavnejša in največkrat slišanja vprašanja naših obiskovalcev. 

Stanislav Glažar, vodnik s kar 42-letnim stažem jamskega vodnika pri Postojnski jami, poudarja: »Čudna vprašanja ne obstajajo. Neumni so lahko samo odgovori.«

1. Ali je Postojnska jama pod zemljo?
Postojnska jama je nastala kot naravni pojav, ki je značilen za kraški svet. Je podzemna votlina, ki nastane zaradi postopnega raztapljanja topnih kamnin, kot je apnenec. V celoti se nahaja pod zemljo, ima pa kar sedem naravnih vhodov. Dva od njih sta v obliki brezna.

2. Ali je Postojnska jama naravna ali izklesana na roke? 
Postojnska jama je osmo čudo sveta, zagotovo pa največja naravna znamenitost v Sloveniji, ki je tudi zaščitena. Skozi tisočletja so jo oblikovali podzemna reka Pivka in geološki procesi. V preteklosti jo je človek za turistične namene prilagodil zgolj z osvetlitvijo, železniškimi tiri in urejenimi pohodnimi potmi.

3. Ali se med potresi kdaj odlomijo kapniki?
Če vprašate domačine in jamarje, je Postojnska jama zagotovo ena najvarnejših destinacij med potresom. Ker je dovolj globoko pod zemeljsko površino, je relativno zaščitena pred neposrednimi vplivi potresov na površini. Poleg tega so geološke formacije v Postojnski jami stabilne in trdne, kar še dodatno zmanjšuje tveganje.

4. Kako dolga je Postojnska jama in kako globoko seže?
Postojnska jama je vodoravna jama, zaradi katere je mogoč enostaven vstop z železnico. Na 24 km, toliko je namreč dolga, se njena podoba precej spreminja, prav tako globina. V najglobljih delih pa se obiskovalec znajde tudi do 115 m pod zemljo.

5. Ali so kapniki slani?
Če vas to zanima, nikar ne delajte poskusa, saj boste s tem kapnik uničili! Verjemite: kapniki v Postojnski jami niso slani. Z uhajanjem CO2 iz kapljajoče vode se izloči kalcit ali apnenec, ki ga imenujemo siga. Ta apnenec se nato nalaga na stene jam. Kapniki rastejo zelo počasi – le nekaj centimetrov na 1000 let.

6. Ali v Postojnski jami živijo netopirji?
Postojnska jama je zibelka speleobiologije in tu živi več kot 150 različnih vrst jamskih živali, med njimi tudi netopirji. Vsekakor pa Postojnska jama ne slovi po netopirjih, saj se ti običajno zadržujejo v delih jame, ki so stran od glavnih turističnih poti. Ker so netopirji pomemben del ekosistema jame, je ohranjanje njihovega habitata ključnega pomena za dolgoročno zdravje in ekološko ravnovesje v Postojnski jami.

7. Ali lahko jemo človeške ribice?
Človeška ribica je endemit dinarskega krasa, njen dom pa so kraška tla in Postojnska jama. Ta skrivnostna žival je zakonsko zaščitena in uvrščena med ogrožene vrste. Mi vsi smo skrbniki človeških ribic, ki jih ljubkovalno imenujemo tudi zmajevi mladički. Zato se nam zdi pomembno odgovoriti na vprašanje, da je ilegalno in neetično jesti človeške ribice ali jih uporabljati za prehrano. Prizadevamo si za ohranitev populacije človeških ribic v njihovem naravnem okolju, saj so pomemben del ekosistema kraških jam.

8. Zakaj se ne vidi korenin dreves?
Postojnska jama je globoko pod zemeljsko površino, zato korenine dreves, ki so na površju nad jamo niso vidne v stropu. Poleg tega so apnenčaste kamnine, ki tvorijo kraške jame, običajno zelo trde in kompaktne, kar otežuje prodor korenin tudi v primeru, ko jama niti ni tako globoko pod površjem.

9. Ali je reka Pivka v Postojnski jami nad nami ali pod nami?
Pred obiskom klasične Postojnske jame lahko reko Pivko, ki je oblikovala mogočen jamski sistem, vidite na vhodnem delu ob ponoru, med obiskom pa v veličastni dvorani imenovani Veliki dom. Sicer pa je reka večji del obiska »pod nami« na najnižjem nivoju, saj je Postojnska jama večnivojski jamski sistem.

10. Ali v Postojnski jami dela WiFi?
Postojnska jama je tako zanimiva in veličastna, da v času njenega obiska ne potrebujete povezave do družbenih omrežij in drugih komunikacijskih sredstev. Želimo, da uživate v neverjetnih pogledih, opazujete in se prepustite miru. Ker je večina jame globoko pod zemeljsko površino, je dostop do interneta v večini njenih predelov omejen ali pa ga ni.