»Tu je nov svet – tu je paradiž!«

Luka Čeč je bil med delavci, ki so se aprila 1818 na Velikem domu Postojnske jame pripravljali na obisk avstrijskega cesarja Franca I.  Med okraševanjem in urejanjem osvetlitve za visoki obisk se je prek improviziranega mostu povzpel na skale in izginil. V pričakovanju najhujšega, se je Čeč v soju luči vendarle prikazal sodelavcem in zaklical: »Tu je nov svet – tu je paradiž!« Sestopil je in pripovedoval, da je odkril novo jamo …

Čečeve zasluge pripisane drugemu

Kljub fascinantnemu odkritju ime Luke Čeča, preprostega »svetilničarja«, ni bilo zapisano vse do sredine 19. stoletja. Zaradi Čečevega revnega stanu so zasluge za odkritje pripisali postojnskemu okrožnemu blagajniku Josipu Jeršinoviću pl. Löwengreifu. Šele z objavo zapisa v Schmidlovem delu o slovenskih jamah je Luka Čeč leta 1854 dobil zadoščenje in pravo mesto med odkritelji Postojnske jame.

Pomožni svetilničar

Vsemu navkljub je osebnost Luke Čeča še danes zavita v temo. Njegove fotografije nimamo. Sklepamo pa, da njegov rod izvira iz Čičarije v Istri. Rodil se je v Postojni 11. oktobra 1785. V Postojnski jami je delal kot pomožni »svetilničar«. Po odkritju se je zaradi slabega gmotnega položaja s prošnjo obrnil na cesarja, da bi mu zaradi zaslug pri odkrivanju Postojnske jame priznali vodniško službo do smrti. Prošnja je bila zavrnjena.

Čeč ovrgel znanstvena dejstva

Pa vendar je Luka Čeč vztrajal v raziskovanju jam in ovrgel znanstvena dejstva, da v jamah ni življenja. Kot prvi na svetu je odkril jamskega hrošča – drobnovratnika. V jamski službi je ostal vse do svoje smrti leta 1836, ko je umrl za kužno boleznijo.

Začetek kraškega turizma

Luka Čeč ni nikoli doživel časti, ki bi si jo zaslužil. Danes vemo, da je preprost »svetliničar« s svojim odkritjem odprl vrata kraškemu turizmu in bil glavni pobudnik za jamarska raziskovanja slovenskega podzemlja in njegove favne.