Prva jamska železnica v kapniški jami na svetu od 1872

Po odprtju Postojnske jame za turizem leta 1819 so desetletja iskali primerno rešitev, ki bi obiskovalcem olajšal naporno in dolgo pot po jami v soju bakel. Že Schmidl se je leta 1853 čudil, da v jami ni jezdnih živali - osličkov ali ponijev, da bi pojezdil na njih.

11. marca 1857, ob odprtju južne železnice Dunaj – Trst, so za obisk cesarskega para Franca Jožefa in Elizabete pripravili tri nosilnice za cesarico in dvorni dami.

Ker je Postojnska jama vodoravna, so 16. junija 1872 v Postojnski jami odprli prvo železnico v kapniški jami na svetu. Jamski vodniki so po jami potiskali dva vozička imenovana Faeton s po štirimi obiskovalci.

Obdobje od 1872 do 1923: nastanek turistične destinacije

S prihodom okrajnega glavarja dr. Antona Globočnika pl. Sorodolskega na mesto predsednika jamske komisije, se je pričel razvoj turizma. Uredili so jamske poti in pričeli urejati podlago za železnico. Tire v dolžini 1.534 metrov, tirne širine 620 mm so začeli postavljati marca 1872. Dela so potekala pod nadzorstvo cestnega mojstra Gregorja Oblaka in so trajala tri mesece. 16. junija 1872 je stekla prva železnica od kapnika imenovanega Prižnica na Velikem domu do vznožja Velike gore. Tega ne bi mogli narediti, če jama ne bi bila skoraj vodoravna.

Prva bencinska lokomotiva

Po prvi svetovni vojni je Postojnska jama postala ozemlje kraljevine Italije. Z veliko vnemo so se lotili razvoja in leta 1923 v celotni prenovili in podaljšali železniško progo, da so obiskovalce lahko vozili v jamo z vlakcem, ki ga je poganjala bencinska lokomotiva. Prva je bila Montania 803, rudniška lokomotiva, ki pa je za seboj lahko vleka le 20 potnikov. 

Druga bencinska lokomotiva

Število obiskovalcev jame je naraščalo, zato je uprava jame kupila še eno bencinsko lokomotivo Montanio S 10 št 2044 in 25 vagončkov s po 6 sedeži, tako, da so lahko naenkrat peljali v jamo 150 obiskovalcev.

Uporabljali so jo do leta 1957, na ogled pa je v razstavnem paviljonu Postojnske jame.

Tretja bencinska lokomotiva

Kraljevina Italija je dobro promovirala Postojnsko jamo, zato je bilo potrebno kupiti še tretjo lokomotivo na bencin, da bi lahko prepeljali v jamo vse turiste, ki so si jo želeli ogledati. V Milanu so leta 1926 kupili lokomotivo CEMSA 20 G št. 20 – 779 in jo začeli uporabljati julija istega leta.

Uvedba električnih lokomotiv

Po drugi svetovni vojni je Postojnska jama postala del svobodnega tržaškega ozemlja in nato Jugoslavije. Sčasoma so se bencinske lokomotive iztrošile, obiskovalce je motil njihov ropot in izpušni plini. Vodstvo jame je leta 1956 kupilo dve električni lokomotivi na akumulatorje. Ker so se izkazale kot zanesljive, so nato dokupovali nove, dokler jih niso imeli dvanajst. Zadnji dve sta bili kupljeni leta 1988. Leta 2013 smo v lokomotivo št. 3 vgradili asinhroni motor, ki tudi med zaviranjem polni akumulatorje. 

Proga jamske železnice po letu 1964

Po enotirni progi so lahko vozili le trije vlaki istočasno, kar je predstavljalo veliko težavo. Na ta način so lahko peljali v jamo le 2.100 obiskovalcev na dan, povpraševanje pa je bilo veliko večje. Zato so se odločili zgraditi krožno progo. Prvo fazo na naredili leta 1964, drugo, ki je zahtevala večje posege v jamo, pa leta 1967. Pri koncertni dvorani so izkopali 422 metrov predora v živo skalo in naredili pentljo. Zgradili so tudi 19 metrov dolg most preko stranskega rova Malih jam.

Pozimi 1969/70 so izkopali novo, ustreznejšo remizo ter 1979 uredili izstopni peron. Nad prvotno peš potjo v jamo so zgradili nov most, na katerem je železniški tir. Aprila 2015 so povsem prenovili vstopni peron za Jamskim dvorcem.