Je Postojnska jama primerljiva s čimerkoli?

Včasih sem si grdo rekel: Kaj ljudje vidijo v tej jami, da jo hodijo gledat? A že ko vstopiš in opazuješ, kmalu dojameš, da je Postojnska jama nekaj enkratnega. Mi potujemo, da bi videli Grand Canion v Ameriki. Ko ga vidimo po televiziji, se ne moremo načuditi. Ampak, kdor pride od zunaj k nam, in vidi svet pod zemljo … Postojnsko jamo – pa to je čisto prava pravljica! Unikum, edinstven primerek v svetu. Postojnska jama je enkratna. Nimam besed. Velika, lepa, pravljična, mistična … Še danes, če grem v Postojnsko jamo, si vzamem čas, hodim počasi in gledam. Vsakič opazim nekaj novega, kljub temu, da sem jo videl že 20.000-krat.

Kaj vas je najbolj zaznamovalo pri delu znotraj vodniške službe?

V prvi vrsti je bilo delo pri Postojnski jami »fajn kruh« - zaslužek in konsistenca. S kolektivom smo se odlično razumeli, vsesplošno smo bili dober team. In konec koncev: Postojnska jama je samo ena. Ni primerljive. Meni je bilo v ponos, jaz sem bil važen, da delam pri Postojnski jami! Kot purman sem hodil po Postojni. Imel sem belo srajco, kravato … Ne trdim, da je bilo prav, ampak uniforma je bila, meni se je dopadlo biti urejen, in zdelo se mi je, da me vsi gledajo, ker delam pri Postojnski jami.

Kakšen pa moraš biti, če želiš biti jamski vodnik pri Postojnski jami?

Rad moraš imeti ljudi. Znati moraš delati, biti moraš komunikativen. Avtoriteto si pridobiš. Vodnik je za obiskovalce Ariadnina nit. Oni so predani tebi. Ti zaupajo. V podzemlju so malo izgubljeni in vodnik je takrat zanje vodja, glaven, avtoriteta, ima znanje, pomemben pa je tudi prijazen odnos – a ne osladen! Gost mora imeti občutek, da je v dobrih rokah, da te lahko kaj vpraša in da ti ni odveč. Če na koncu vidiš nasmejan obraz ali pa te nekdo potreplja po rami, si opravil svoje delo!

Delali ste kot vodnik, pa tudi kot dežurni in šofer vlakca. Katera služba vam je bila najbolj všeč?

Najprej mi je bila zelo všeč vodniška služba. Pravijo: »Z ljudmi je lepo delati.« Ja, z nekaterimi res, z drugimi pa niti ne. (smeh) Velika večina jih je OK, so pa izjeme, ki jim preprosto ni nič prav: »Zakaj gremo tako hitro? Zakaj gremo prepočasi? Zakaj sem moral čakati vrsto na blagajni?« 
Zadnjih 20 let sva s Frenkom (kultnim logistikom pri Postojnski jami) spet delala skupaj kot logistika. Do upokojitve sem opravljal to delo, hkrati pa sem bil tudi član komisije za usposabljanje novih voznikov in pri opravljanju izpitov za šoferski izpit za jamski vlakec. Tako, da sem občasno tudi vozil turiste z legendarnim jamskim vlakcem.

Slovenci vemo, kaj imamo?

Vemo, vemo, kar se vidi tudi po obisku. Slovenci radi obiščejo Postojnsko jamo in so ponosni nanjo. Tuje delegacije ne gredo domov ne da bi obiskale Postojnsko jamo. Postojnska jama je sinonim za Slovenijo. Slovenija je Postojnska jama!

Najbolj nenavadno vprašanje:

Koliko časa ste potrebovali, da ste izklesali te kapnike?