Jamski vodnik Juan Pablo Maschio opazi prvo jajčece in o tem obvesti vse pristojne. Iz akvarija  odstranimo vse človeške ribice, ki bi lahko motile potek odlaganja oz. pojedle jajčeca. V akvariju ostane samo mama zmajevka s svojim jajčecem.

Človeška ribica nas  čez noč znova razveseli in danes naštejemo 24 jajčec, ki so razporejena na obeh straneh ploščatega kamna.

Obiščeta nas strokovnjakinja za biologijo človeške ribice, dr. Lilijana Bizjak Mali iz ljubljanske Biotehniške fakultete, in dr. Stanley Sessions, strokovnjak za področje integrativne biologije dvoživk na Hartwick Collegeu v ameriški zvezni državi New York. Pregledata jajčeca in ugotovita, da nekatera že kažejo znake razvijanja.

Preverjamo stanje podzemne reke Pivke, naravnega okolja človeške ribice. Reka je narasla. Visoke vode so človeškim ribicam nevarne, saj jih lahko odnesejo iz jame, zunaj pa večinoma umrejo.

Del izleženih jajčec je neoplojen. Prepoznamo jih po odsotnosti razvoja, ki mu počasi sledijo prvi znaki propadanja. Jajčeca postanejo motna in takrat jih je treba odstraniti.

Velika selitev. Kamen previdno prestavimo v posodo, v kateri ga prenesemo v akvarij, ki je nekoliko odmaknjen od glavne turistične poti. Del jajčec odpade in prestavimo jih na mrežico – na nekakšne »jasli« . Tako se blizu površja, kjer je veliko kisika, razvijajo naprej.

Naš zarod je v spontanem hrbtnem položaju in še kakšna tri obdobja sprememb oddaljen od izleganja iz jajčec. Danes nas je razveselil zarodek, ki se je več kot uro divje obračal v ovojih. Počasi ga bomo dočakali.

V ponedeljek, 30. maja, je temo podzemnega sveta in luč navdušenega sveta oboževalcev ugledal prvi zmajev mladiček.

Prvorojenka že lepo raste, oči in nogice so lepo vidne. Za zdaj se »zabava« s plavanjem proti gladini in nazaj. Pogumni ribici se je kmalu pridružilo še dvanajst novoizleženih bratcev in sestric.

Hitro rastoče ličinke bo treba kmalu prestaviti v akvarije, vsako v svojega, in to je precej občutljiv postopek – so pa to zgolj prijetne težave za naše biologe, ki pripravljajo že prve zaloge hrane za mlade zmajčke, ko bodo ti pripravljeni pokazati prve zobke.

Gor – dol, gor – dol, ličinke “divjajo” po svojih posodah. Najraje plavajo proti gladini in nazaj proti dnu.  Iz rumenjaka dobijo očitno dovolj energije. Z glavami, ki so že trapezoidne oblike, čedalje bolj spominjajo na odrasle živali. Niso pa še bele, temveč so še lepo pigmentirane. Največje ličinke medtem že kažejo zadnje noge.

Ličinke se še vedno hranijo z rumenjakom, mi pa hitimo s pripravo hrane. Pet zarodkov še čaka v ovojnici. Od prvega izleganja je minil že dober mesec in počasi bi se najstarejšim ličinkam morala začeti razvijati ustada bodo lahko začele jesti. Ti trenutki negotovosti dvigujejo stopnjo živčnosti med nami.

Izleže se Jojo! Zadnji zmajček! Jojo mu pravimo, ker je v jajčecu dobesedno visel s kamna na tanki nitki in se zibal. Dan pred njim pa se je izlegel tudi Počasne, ki se je hotel najprej prepričati, ali je vredno priti iz ovojnice. Opazili smo, da sta tudi zadnji ličinki po velikosti in razvoju že zelo podobni drugim, ki so se izlegle pred njima. Sklepamo, da sta “prekoračili rok” in se v ovojnici razvijali, kot bi bili že zunaj nje. 

Prstki, nogice in skrivnostne črte. Nekateri naši zmajčki imajo na sprednjih nogah že tri prstke, zadaj pa se jim lepo oblikujejo in daljšajo nogice. En zmajček danes prvič dvigne glavo, in to je še en dober znak v razvoju. Ribice vidno razvijajo svoj plenilski nagon. Zdaj črve za malico zaznajo že na daleč, se jim počasi približajo in jih hitro pojejo. Zato previdno, zmajček je zelo simpatičen, a vas lahko kaj hitro zagrabi! 

Od izleganja prve zmajčice do danes je minilo že 110 dni. Po razpredelnici razvoja, ki jo je objavil raziskovalec Durand leta 1963, se s tem obdobjem (110–120 dni) končuje faza ličinke in se začenja juvenilno oziroma mladostniško obdobje. Zmajčki so veliki od 3,5 do 4 cm, telesa se jim daljšalo, razmerje med debelino in dolžino je 1 proti 12. Nožice so funkcionalne, glava je trapezaste oblike in sploščena. Rast ličink je bila hitra, v juvenilnem obdobju pa se rast upočasni.

Čeprav se že nekaj mesecev navidezno vse vrti samo okrog mladih zmajčkov, nismo pozabili na naše odrasle “zmaje”. A z njimi je delo že utečeno in so tudi precej manj zahtevni kot mlade “pošasti”. Redno jim je treba čistiti akvarije, jih hraniti in se z njimi občasno pogovarjati, ko nas nihče ne sliši. :) Da bi lahko naše odrasle človeške ribice uživale v slastni pojedini – postranicah, morata biologa zavihati rokave, obuti škornje, se spraviti v vodo in loviti postranice v potoku. Ker v akvarije ne smemo vnašati nevarnih tujkov, morata postranice skrbno prebrati s slamico. Naporno delo, vendar tudi zabavno. In v poznih jesenskih dneh tudi nekoliko hladno. 

Obilna večerja, ples, rajanje sredi noči in ognjemeti. Morda se sliši kot vaše silvestrovanje, a pri zmajčkih je bilo podobno. Zmajčki po sedmih mesecih od (prvega) izleganja merijo že do šest centimetrov, kar pomeni, da so v povprečju trikrat večji, kot so bili ob izleganju. V novo leto so skočili s srečno zvezdo ob sebi in upamo, da jih bo ta spremljala še naprej. Srečno iz podzemnega zmajevega gnezda.

Mineva leto dni od trenutka, ki je presenetil, razveselil in zgodovinsko zaznamoval postojnsko leto in močno odmeval po vsem svetu. Oglejte si video, ki v 24 sekundah zajame razburljivo minulo leto in najpomembnejše dogodke v razvoju jajčec, ličink in zdaj že osemmesečnih mladostnikov.

Po rekordih naših obiskovalcev, novi rekordi prihajajo iz jamskega laboratorija, kjer živijo zmajčki velikani. Pri starosti med 16 in 18 meseci, največji zmajčki merijo tudi do 10 centimetrov. Zveni malo? Ni malo, to je zelo veliko, saj naj bi dolžino 10 centimetrov dosegli pri šestih letih. Ob zadnjem hranjenju smo jih prav tako bili priča »ravsu« med dvema proteusoma, ki si ga lahko ogledate tukaj.

JE Z »ZMAJČKI« VSE V REDU?
Zadnje čase pogosto slišimo takšna vprašanja… Pred natanko 3 leti je svet razveselila novica o izleganju naših »zmajčkov«: 21 mladičkov človeške ribice iz Postojnske jame. V prvih mesecih smo pogosto poročali o njihovem napredku, ker so bile spremembe zelo očitne in hitre. Zadnje čase pa so spremembe pri razvoju naših ribic manj očitne in bolj počasne (v jamah čas teče drugače) in marsikoga je morda že zaskrbelo, če je z »zmajčki« vse v redu. Brez skrbi, razloga za preplah ni. 21 mladih proteusov zelo dobro napreduje in celo ponuja nove znanstvene ugotovitve. Medtem ko naš biolog razkazuje nove akvarije za zmajčke, eden od mladičkov razkazuje svojo novo nogo.

SELITEV

Zmajčki zapuščajo gnezdo.  Z mirno roko, a nekoliko razburjenosti sta biolog in vodja laboratorija iz laboratorija Postojnske jame preselila prvega mladička. Njegov novi dom je novi razstavni akvarij na vhodu v Tartarus (del jame, kjer teče podzemna reka Pivka in je sicer zaprt za redne oglede). Kmalu se mu bosta pridružila še dva mladička. Vse tri pa boste lahko kmalu spoznali vsi.

Po tem, ko nas je novinarka National Geographica razglasila za Hišo zmajev je napočil čas za PPP! Trajnosten projekt, s katerim ciljano zbiramo sredstva za zagotavljanje optimalnih življenjskih pogojev za naše zmajčke in dolgoročno ohranjanje čiste pitne vode.

Človeška ribica ima moči superjunakov. Superjunak pa je lahko vsak, ki z nakupom zapestnice Protect Proteus podpira projekt.