Prvi 'vodniki' po Postojnski jami so bili pogumni domačini, ki so radovedne popotnike kot Ariadnina nit vodili do jame in skoznjo. Govorimo o preprostih svetilničarjih, ki so obiskovalcem – še pred njenim uradnim odprtjem – jamo razsvetljevali z baklami, slamo in svečami. To so bili neizobraženi in nepismeni ljudje, ki so govorili izključno slovenski jezik, zato o strokovnem vodenju v tistem času še ne moremo govoriti.

Slava Postojnske jame zahteva več

Odkritje njenih najlepših notranjih delov in uradno odprtje leta 1818 sta slavo Postojnske jame ponesli po vsej Evropi. Naravno čudo so že v prvih letih hiteli gledati gostje s Tirolske, Češke, Madžarske, Italije, Nemčije, pa tudi iz Švice, Francije, Anglije, z Danske, Nizozemske in iz Rusije. Izjemno zanimanje in tujejezični gostje so povsem spontano terjali spremembe.

To je bil povod za ustanovitev prve jamske komisije, ki je skrbela za nameščanje in plačevanje  jamskih vodnikov, za vzdrževanje jame, razsvetljavo, vodila je kontrolno knjigo obiskovalcev in določala višino jamske vstopnice.

Jamska komisija je 13. aprila 1824 sprejela prvi jamski statut in uradno imenovala prve jamske vodnike. Prva zaprisežena jamska vodnika in hkrati tudi nadzornika jame sta postala Franc Šibenik, ki je znal »dobro pisati in brati« in Josip Vesel, »ker je znal nemško.«

Vodenje tudi sredi noči

Prvi vodeni ogledi Postojnske jame so bili precej drugačni, kot jih poznamo danes. Obiskovalci so si ogledali zgolj prve dele jame, cel čas so hodili peš, in ker je bila pot naporna, trajala je do štiri ure, so gostje na pol poti, v predelu, ki mu pravimo Velika gora, še pomalicali kruh in vino.

Vodniki/svetilničarji so v jamo šli že prej, da so pripravili osvetlitev, obiskovalci pa so si medtem zunaj pred vhodom ogledovali človeške ribice v steklenici, pozneje pa so lahko na stojnicah kupovali kapnike. Oboje je z današnje perspektive popolnoma nedopustno in v nasprotju z našimi prizadevanji po ohranitvi tega edinstvenega habitata.

Leta 1859 je Jamska komisija izdala izjemno natančna navodila za jamske vodnike in svetilničarje, v katerih je bilo jasno opredeljeno, da obisk Postojnske jame brez spremstva usposobljenega vodnika ni mogoč. Jasno so strnili pravila razsvetljevanja, izpostavili prepoved dotikanja kapnikov in določili ceno obiska.

Posebej zanimiv pa je prvi člen, po katerem si je lahko popotnik Postojnsko jamo ogledal praktično kadarkoli si je to zaželel: »Obiskovalci si lahko jamo ogledajo kadarkoli – podnevi ali ponoči. Ko so blagajniku plačali vstopnino in prispevek za osvetlitev, so pripravili vse za obisk. Vodnikom je bilo strogo prepovedano zahtevati kakršnokoli plačilo ali napitnino; lahko pa so jo sprejeli.«

Razgledani in usposobljeni poligloti

Člani vodniške službe v Postojnski jami so bili od nekdaj izjemno spoštovani. Vodnik pri Postojnski jami namreč ni postal kdorkoli, temveč posebej izbrani posamezniki, odprti za nova znanja. 

Če so za prve vodnike bili izbrani tisti, ki so znali vsaj »kakšno besedo v nemškem jeziku«, so aktualni vodniki Postojnske jame vešči različnih znanj in pravi poligloti. Med ekipo jamskih vodnikov v Postojnski jami lahko srečate profesorja matematike, zgodovine, elektroinženirja, informatika, mojstre multimedije, od leta 2013 pa so pri Postojnski jami redno zaposleni tudi biologi, ki prevzemajo skrb za jamske živalce. Vsi naši vodniki imajo licenco za jamsko vodenje, so preverjeno usposobljeni, mnogi med njimi so jamarji in jamski reševalci.

Sprva so bili jamski vodniki izključno moški. Šele 150 let po ustanovitvi prve jamske vodniške službe je bila vanjo sprejeta tudi prva ženska vodnica. To je bila Ines Černe, roj. Cucek, ki je goste vodila v nemškem, srbohrvaškem in slovenskem jeziku. Danes je razmerje med vodnicami in vodniki v Postojnski jami skoraj 1:2, po 200 letih pa smo prav v jubilejnem letu dobili tudi prvo voznico jamskega vlakca. S tem nazivom se je v zgodovino Postojnske jame zapisala Anja Škarabot.

Poleg domačega slovenskega jezika jamski vodniki v Postojnski jami v povprečju obvladajo še vsaj tri tuje jezike. Najbolj zgovoren in največji poliglot med njimi pa tekoče govori kar pet tujih jezikov: angleščino, italijanščino, hrvaščino, španščino in srbščino. Sicer lahko v Postojnski jami vsak dan izbirate živo vodenje v slovenskem, angleškem, italijanskem in nemškem jeziku, v sklopu VIP obiska pa je na voljo tudi ogled jame z vodenjem v francoskem, hrvaškem in španskem jeziku.

Vedno na srčni strani

Da k ugledu in verodostojnosti veliko pripomore tudi obleka, so po zapiskih v pravilniku Jamske komisije prepoznali septembra 1852. Takrat je bila uvedena enotna jamska obleka, ukrojena po modelu dvodelne rudarske obleke s čepico s šiltom. V 60. letih 20. stoletja so vodniki dobili prve obleke s hlačami na črto, suknjičem in srajco s kravato. V 90. letih so elegantne obleke zamenjale športno-elegantne uniforme, ki jih vsi vodniki s ponosom nosijo. Danes vodnika Postojnske jame zlahka prepoznate po oranžni vetrovki s simbolom Postojnske jame – kapnika imenovanega Briljant – na srčni strani.  

Kljub vsem spremembam, ki sta jih tako jama kot vodniška služba pod različnimi državami in različnimi upravitelji doživljala, je ponos delati pri Postojnski jami tisti, ki vseskozi ostaja.