Park Postojnska jama - Dobrodošli na uradni spletni strani

»Ekofiziolog Yann Voituron je najdaljšo življenjsko dobo ocenil na 102 leti, kar je skoraj dvakrat več od vseh drugih dvoživk,« so zapisali v knjigi rekordov.

Gre za znanstvene domneve, saj je človeška ribica zaradi težke dostopnosti okolja, kjer živi, še vedno neraziskan fenomen. Vemo, da lahko več let preživi brez hrane, da ima izjemno sposobnost regeneracije, samo dva srčna udarca na minuto, točno starost, ki jo človeška ribica lahko dočaka, pa bomo lahko spremljali s pomočjo človeških ribic iz Postojnske jame. Natančneje, zaradi dolgoživosti jo bodo lahko zabeležili šele naši zanamci.

Leta 2016 smo bili namreč prvič priča izleganju človeških ribic pred očmi svetovne javnosti. Vse od prvega jajčeca biologi in vodja največjega jamskega laboratorija Katja Dolenc Batagelj, skrbijo za mladičke in spremljajo razvoj malih proteusov. Človeške ribice iz legla 2016 so pod kamerami 24 ur/dan 7 dni v tednu. V osmih letih spremljanja se je nabralo ogromno informacij, zanimivosti in novih ugotovitev, ki jih delimo z Biotehniško fakulteto v Ljubljani in znanstveniki, ki preučujejo genom človeškega ribice.

Od kod snovalcem Guinnessove knjige ideja za nov rekord?

Varuhi človeške ribice iz Postojnske jame smo največji oboževalci in promotorji te skrivnostne živali. Znanstveni jezik prevajamo v poljudnoznanstvenega, širimo novice o človeški ribici, izobražujemo. Dogodek izleganja iz leta 2016  je nedvomno pripomogel,  da je človeško ribico postala popularna po vsem svetu. O njej so poročali največji svetovni mediji, kot so New York Times, The Guardian, BBC, CNN in številni drugi. Na podlagi dogodkov v Postojnski jami so nastale so mnoge pravljice, slikanice, učbeniki in dokumentarni filmi. Najbolj odmevna je zagotovo serija Sira Davida Attenborougha: Seven Worlds One Planet (Sedem svetov, en planet) z glavnim naratorjem Willom Smithom, v katerem nastopa človeška ribica kot predstavnica živalstva Evrope. Ta del serije je bil posnet v Postojnski jami, kajti privabila jih je prav zgodba uspešnega izleganja iz leta 2016.

Ali bo človeška ribica kot zaščitena vrsta preživela?

Človeška ribica je simbol Slovenije in čiste pitne vode, ki jo pri nas še imamo. Vse prevečkrat pa pozabljamo, da so njeni resursi omejeni. Na svetu so le 3 % pitne vode. Od tega jo je le 0,5 % prosto dostopne, vsa ostala pa je skrita v naravnih zalogovnikih ledenikov in v podzemnih vodah kraškega sveta, kjer domuje človeška ribica. Kraška tla so občutljiva, propustna in vse kar onesnažujemo na površju z odtekanjem vode prej ali slej pride v podzemlje, kjer uničuje življenjski prostor človeške ribice in našo pitno vodo.

Želimo si torej, da uvrstitev človeške ribice v Guinnessovo knjigo ni le rekord, temveč tudi prijazen opomnik za vse nas.