Zaživel je Protect Proteus Project

Superjunaki varujemo človeško ribico

Z včerajšnjim dnem je zaživel eden največjih trajnostnih projektov PROTECT PROTEUS PROJECT. Gre za projekt za zagotovitev optimalnega življenjskega okolja za mladičke človeških ribic in ozaveščanje o pomenu te zavarovane živalske vrste, ki smo se ga, kot varuhi človeške ribice lotili, kje drugje kot v Postojnski jami.

01 PPP je projekt za zagotovitev optimalnega zivljenjskega okolja za mladicke cloveskih ribic
02 Cloveska ribica je simbol slovenstva in ciste pitne vode
03 Vodja laboratorija Katja Dolenc Batagelj in biologa Katarina Kanduc ter Primoz Gnezda
04 V Postojnski jami vse od leta 2016 deluje najuspesnejsi jamski laboratorij
05 Od leta 2016 se je v Postojnski jami izleglo kar 57 zmajevih mladickov
06 Za leto 2022 pravimo da je zmajevo leto
07 Po 32 izlezenih mladickih v Vivariju so nas konec leta presenetili se 4 novi na Belvederju
08 Mladicki cloveske ribice zahtevajo neprestano skrb Biologinja Katarina Kanduc
09 Leglo 2022 je doseglo rekorden reprodukcijski uspeh
10 Cloveska ribica je endemit Dinarskega krasa s super mocmi
11 Laboratorij Postojnske jame ze vec let uspesno sodeluje z znanstveniki Biotehniske fakultete v Ljubljani
12 Ambasador projekta PPP lahko postane vsak
13 Protect Proteus Project od besed k dejanjem
14 Del projekta je tudi izjemna razstava Rojstvo zmajevih mladickov
15 PPP podpira raziskave ene najmanj raziskanih zivalskih vrst na svetu cloveske ribice
16 Razkritje novega trajnostnega projekta PPP

»Z izleganjem zmajevih mladičkov nam je narava dala vlogo skrbnikov, naše poslanstvo pa je poskrbeti za varen in zdrav življenjski prostor človeške ribice,« je bil odločen predsednik upravnega odbora Postojnske jame Marjan Batagelj in dodal: »Po letu 2022, ko nas je novinarka National Geographica proglasila kar za House of Dragons (v prevodu »Hišo zmajev«), je napočil čas, da preidemo od besed k dejanjem!«
Človeška ribica je simbol slovenstva in čiste vode. S tem, ko se borimo za njen obstoj, se hkrati borimo za obstoj čiste pitne vode, ki predstavlja njen življenjski prostor, in posledično – za ohranitev človeka.

PROTECT PROTEUS PROJECT – KONKRETNO

S projektom Protect Proteus Project (PPP) osveščamo o posebnostih in pomenu človeške ribice ter o pomenu ohranjanja čistega okolja in pitne vode. Ciljano zbiramo sredstva za zagotavljanje optimalnih življenjskih pogojev za mladičke človeške ribice, za izobraževanje o njej ter za dolgoročno vlaganje v ohranjanje pitne vode in čistejše okolje na krasu. Ker je podzemlje težko dostopno in v njem vladajo zahtevne razmere za raziskovanje, je težko pridobivati podatke za proučevanje človeške ribice in drugih jamskih prebivalcev. Zato pri svojem delu sodelujemo s strokovnjaki, med njimi najtesneje, od leta 2016, z Biotehniško fakulteto v Ljubljani.

KO NE BO VEČ ČLOVEŠKE RIBICE, BO ŽE ZDAVNAJ PREPOZNO ZA ČLOVEŠTVO

»Dinarski kras je eno od področij z največjo biodiverziteto na svetu. Toliko podzemnih živali, kot jih najdemo prav tu – v Postojnsko-Planinskem jamskem sistemu – ni nikjer,« je povedal vodja centra za raziskovanje na Biotehniški fakulteti prof. dr. Rok Kostanjšek. »Gozd je zdrav, če v njem lahko preživijo lev, volk in ris sočasno. Če je za vse dovolj hrane. Dovolj je hrane za njihovo hrano. Poteka mikrobiološka razgradnja. Kroženje snovi. Takrat prehranske verige stojijo. Zato so orke in morski psi v morjih in človeška ribica na krasu. Čeprav je videti nebogljena, je glavni plenilec. Dokler je prisotna, sistem stoji. Ko je ne bo, bo verjetno že zdavnaj prepozno,« je o pomembnosti človeške ribice povedal prof. dr. Kostanjšek.

POSTOJNSKA JAMA KOT NAJUSPEŠNEJŠI JAMSKI LABORATORIJ NA SVETU

Vse do zgodovinske prelomnice leta 2016, ko so se v Postojnski jami izlegli prvi mladički človeške ribice, je ta vrsta bila precej neraziskana. »Takrat pa nam je vodja laboratorija Katja Dolenc Batagelj odprla vrata in možnost za nova raziskovanje,« razlaga prof. dr. Kostanjšek. Oba z izr. prof. dr. Lilijano Bizjak Mali z Biotehniške fakultete v Ljubljani potrjujeta vrednost in pomembnost sodelovanja Univerze s Postojnsko jamo. »Z veliko strastjo, željo in prizadevnostjo kolegov v Postojnski jami smo tako raziskovali odlaganja jajčec, razvoj človeških ribic, pa regeneracijo, zdravljenje okužb, zaznali in opazovali smo izjemno zanimive pege brez pigmenta, ki predstavljajo »prstni odtis« človeške ribice, in nenazadnje – bili smo priča kar 74 % reprodukcijski uspešnosti ob zadnjem leglu 2022.« Oba predstavnika Biotehniške fakultete sta izrazila hvaležnost, saj je prav Postojnska jama bila tista, ki je znanstvene ugotovitve, z atraktivno poljudnoznanstveno komunikacijo o zmajevih mladičkih spravila v največje globalne medije, na sleherno celino, in posledično v srca ljudi.

SUPERJUNAK JE LAHKO VSAK

Človeška ribica lahko živi do 100 let, kar 10 let lahko preživi povsem brez hrane. Ima zgolj 2 srčna udarca na minuto, je večno mlada oz. celo življenje ostane v fazi ličinke, razvije pa lahko celo povsem nov ud. Zaradi vseh njenih sposobnosti pravimo, da je pravi superjunak.
Superjunak pa je tudi vsak, ki podpira projekt Protect Proteus. Ambasador oziroma varuh človeške ribice lahko postanete s simboličnim nakupom zapestnice Protect Proteus, saj gre izkupiček od prodanih zapestnic v celoti v poseben fond, s poljubno donacijo namenskih sredstev za Protect Proteus Project, naš projekt pa je tudi spodbuda za partnerstvo z vsemi podjetij, s katerimi delimo enako trajnostno filozofijo.

Ob naznanitvi projekta Protect Proteus – Zaščitimo človeško ribico, s katerim poleg slovenskih nagovarjamo tudi obiskovalce Postojnske jame iz tujine, smo pred vhodom v jamo postavili razstavo Rojstvo zmajevih mladičev, ki jo bogatijo fotografije dragocenih prizorov človeške ribice in njenih mladičkov skozi vse faze razvoja. Razstavo si lahko ogledate tudi v virtualni različici.

Več o projektu

Nazaj