Netopirji v Parku Postojnska jama
Leteče miši, ki prihajajo iz pekla, pijejo kri in se zapletajo v lase … To so zgodbe in miti o netopirjih, ki jim še danes verjame velika večina. A mali sesalci, ki so si za svoje domovanje izbrali tudi Jamo pod gradom v Parku Postojnska jama, so v resnici veliko bolj gostoljubni.
Po večmesečni hibernaciji netopirjev, ko je vhod v Jamo strogo zaprt, lahko v poletnih mesecih končno vstopite v domovanje in od blizu spoznate ljubitelje nočnega življenja. V Jami pod Predjamskim gradom po zadnjem monitoringu živi namreč kar 14 različnih vrst netopirjev. Med najbolj zanimivimi je prav gotovo mali podkovnjak, ki tehta komaj toliko kot list papirja.
Lahek netopir – težak frajer
Leto 2018 je Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev razglasilo za leto malega podkovnjaka. Gre za najmanjšega iz družine podkovnjakov in enega najlažjih netopirjev na svetu. V poletnih mesecih ga boste kmalu po sončnem zahodu lahko opazili po izletavanju nad Predjamskim gradom, pri obisku Jame pa ga boste našli visečega na stropu z izrazito značilnim potlačenim noskom, trikotnimi zašiljenimi ušesi in širokimi, izrazito kratkimi prhutmi, s katerimi med visenjem s stropa ovije svoje telo. Ima 4,5 cm dolg trup, 3 cm dolg rep, razpon prhuti pa meri do 20 cm. Hrani se z nočnimi metulji in drugimi letečimi žuželkami, zanimiv pa je tudi njegov način sporazumevanja z odmevom.
Sporazumevanje na višji ravni
Mali podkovnjaki izredno dobro vidijo, vendar pa imajo za sporazumevanje razvit poseben sistem, ki deluje kot sonar. Skozi nosnici spuščajo nam neslišne ultrazvočne klice, ki se odbijejo od sten, netopirji jih ponovno prestrežejo, in si tako zelo natančno ustvarijo sliko okolice ali položaja svojega plena – to imenujemo eholokacija. Podkovnjaki na ta način lahko zaznajo celo 0,05 milimetra tanko nit! Če bi radi slišali neslišno – lahko netopirjem prisluhnemo s t.i. ultrazvočnim detektorjem, ki ultrazvočne klice pretvori v nam slišen zvok.
Rdeči alarm za malega podkovnjaka
V drugi najdaljši slovenski turistični jami, ki se širi v štirih nadstropjih, si lahko med drugimi ogledate kar šest ogroženih vrst netopirjev. Poleg navadnega, dolgonogega, širokouhega in dolgokrilega netopirja, sta na rdečem seznamu ogroženosti tudi veliki in mali podkovnjak. Kljub temu pa lahko iz Parka Postojnska jama z veseljem sporočimo, da populacija malega podkovnjaka enakomerno raste. Letos smo našteli 368 malih podkovnjakov, kar je v primerjavi s štetjem pred osmimi leti, kar dvakrat več. Kot zagotavlja Primož Presetnik iz Centra za kartografijo favne in flore k »nizki smrtnosti največ pripomorejo ugodni pogoji, ki v Jami pod gradom nedvomno so.« V Parku Postojnska jama smo zelo dosledni tudi pri ohranjanju miru v jami, saj netopirjev v času spanja ne vznemirjamo.
Pije kri ali prinaša srečo?
Čeprav so skozi medijsko prezentacijo netopirji dobili precej negativno konotacijo, so jih zgodnje kitajske kulture prepoznavale kot simbol sreče, ki prinaša zdravje, dolgo življenje, blagostanje in ljubezen. Maji so jih videli kot simbol iniciacije, ponovnega rojstva in zaščito pred zlom. V stari predkrščanski Evropi pa so netopirji simbolizirali stik z drugimi svetovi, zagotavljali pa naj bi tudi spolno moč. Kot smo preverili na CKKF-ju, niti v Sloveniji niti v Evropi ne najdemo netopirjev, ki bi se hranili s krvjo. Zato je strah ob obisku Jame pod Predjamskim gradom odveč.