Park Postojnska jama - Dobrodošli na uradni spletni strani

Turistično gostinska zbornica Slovenije (TGZS) je v utemeljitvi zapisala: »Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora Postojnske jame od leta 2010, je v zadnjem desetletju pomembno vplival na razvoj slovenskega turizma. Pod njegovim vodstvom je Postojnska jama zrasla v mednarodno prepoznavno destinacijo, ponaša pa se tudi z zelo urejeno, moderno podobo: med drugim je popolnoma obnovljen Hotel Jama skupaj z razstavnim paviljonom Expo, vhodna ploščad v jamo ter promenada nad parkom z reko Pivko. Je tudi podpredsednik Turistično-gostinske zbornice Slovenije, ki zastopa interese industrije in tudi v medijih brez dlake na jeziku opozarja na ključne izzive sektorja. Poleg razvoja Postojnske jame vlaga tudi v projekte, kot sta smučišče Cerkno, kjer pričenjajo prenovo hotelsko-termalnega dela in edinstvena Vila Planinka na Jezerskem, s čimer bogati turistično ponudbo po vsej Sloveniji. Vedno je na preži za nove investicije. S svojim strateškim pristopom, vztrajnostjo in usmerjenostjo v trajnostno rast je postal eden ključnih oblikovalcev slovenskega turizma in gospodarstva.«

Poleg osebnega priznanja direktorju Marjanu Batagelju je certifikat Slovenia Green za trajnostno destinacijo prejel Relais Vila Planinka na Zgornjem Jezerskem, ki ga upravlja družba Postojnska jama d. d.. 

Po prejemu priznanja smo Marjanu Batagelju zastavili tri ključna vprašanja:

Kaj vam nagrada, ki vam jo je dodelila stroka – za izjemen dosežek v turizmu - pomeni?
Že samo ime pove, da so izjemni dosežki nekaj izjemnega. Ampak ko stroka nagrajuje, morda včasih pozablja, da to ni delo samo enega človeka. Človek lahko ima vizijo – gre pa za delo celotne ekipe. Če okolica prepozna izjemnost, je to toliko lepše. Sam sem namreč veliko bolj kritičen, ker mislim, da moje delo ne bo nikoli končano.

Časi niso bili vedno najboljši; velikokrat ste morali kljubovati utečenim politikam, dokazovati svoje pristope, premostiti posledice covida: Zakaj je bilo/je vredno?
Ko si pred časom, včasih ne najdeš besed, da bi razložil, da se bo zgodilo nekaj, česar drugi še ne opazijo. In v turizmu je tako, da se moraš neprestano prilagajati. Če danes ne razumeš Z-generacije, potem ne razumeš, kakšen bo turizem čez 5 let. In to je danes razlagati nekomu, ki prisega na klasično obliko turizma, težko. Ne glede na vse, mi gremo po tej poti, da razlagamo tisto, kar vidimo v prihodnosti.

Pa vi razumete Z  generacijo?
Poskušam razumeti, tako kot mi jo svetujejo, naj jo razumem, saj je zaznavanje okolice generacije Z nekoliko drugačno kot moje. Če se pri nas v turizmu velikokrat pojavlja teza, da moramo zadovoljevati potrebe gostov, se pri generaciji Z pojavlja načelo, da moramo zanje ustvarjati potrebe, zaradi katerih bodo potem občudovali nenazadnje tudi naravno in kulturno dediščino. Konec koncev »selfiji« niso najvišja stopnja doživetja, ki jo lahko doživiš, kjerkoli ti je lepo. 

Kje vidite potencial, kje želite panogo razvijati oz. na katerem področju si želite, da bi jo razvijali vaši nasledniki?
Razvoj je permanenten proces. Če vidi človek pet, šest let vnaprej, je zelo pomembno, da se vprašaš, ali bo šel ta turizem kdaj na škodo naravne ali pa kulturne dediščine. Ta beseda – trajnost – ki je zadnjih 10 let zelo modna, dobiva zdaj tudi že zelo jasne obrise, kako moramo turistična podjetja delovati. Tisti, ki tega ne obvladujejo, praviloma govorijo o »preveč turizma«, o »nekontroliranem turizmu«. Tam, kjer se tega zavedamo in stvari tudi obvladujemo, pa dajemo tudi takrat, ko je gostov veliko, najboljšo izkušnjo tistemu, ki nas obišče. To je izziv, s tem so povezane investicije, s tem je povezana kultura obnašanja, s tem je povezana celotna digitalna transformacija turizma. To je nikoli dokončano delo; ko en ciklus zaključiš, se ti začnejo dogajati nove stvari. In takrat si spet na začetku.