Park Postojnska jama - Dobrodošli na uradni spletni strani

Genom človeške ribice, ki je 15 krat daljši od človeškega, je trenutno največji prebrani genom na svetu. Gre za projekt, ki bi v prihodnje lahko pomembno prispeval k razvoju zdravljenja sladkorne bolezni, boljšim rezultatom regenerativne medicine, razumevanju vzrokov za debelost, razumevanju poteka staranja in dolgoživosti.

Predsednik upravnega odbora Postojnske jame Marjan Batagelj in izvršna direktorica marketinga Katja Dolenc Batagelj, ki je tudi vodja podzemnega laboratorija Postojnske jame, sta se odzvala vabilu na  težko pričakovano predstavitev razvozlanega genoma človeške ribice na sedežu Univerze v Ljubljani. Postojnska jama je namreč podpornica raziskovalnega projekta, ki ga izvajajo Univerza v Ljubljani, danska Univerza v Aarhausu in kitajski inštitut BGI Research. Z dr. Malijevo z Biotehniške fakultete Postojnska jama sodeluje tudi pri spremljanju 21 mladičkov v jamskem laboratoriju, ki je pripomogel k popularizaciji človeške ribice.

To je šele začetek ...

Čeprav jih znanost raziskuje že več stoletij (prva človeška ribica je bila odkrita prav v Postojnski jami, leta 1797), so človeške ribice še vedno velika uganka. Znanost si obeta, da bi lahko genom človeške ribice pomembno prispeval k razvoju medicine. S posebnimi tehnikami so določili več kot bilijon nukleotidov (kemijskih enot, s katerimi so v genomu zapisane informacije), vsak nukleotid pa so prebrali okoli 160-krat. Celoten genom s povprečno 160 branji je dr. Duncan Yu s kitajskega inštituta BGI predal rektorju Univerze v Ljubljani Igorju Papiču v obliki 7 terabajtov velikega diska. Po besedah vodje in koordinatorke projekta v Sloveniji Nine Gunde - Cimerman z biotehniške fakultete je trenutni zapis genoma verzija, ki jo je treba dodatno izpolnjevati.

Ob predstavitvi tega pomembnega dosežka so udeleženci zapisali: »Človeška ribica ali proteus (Proteus Anguinus) je izjemna žival, katere genom zbuja veliko zanimanja znanstvene skupnosti. Poznavanje genoma bi lahko namreč ponudilo odgovore na vprašanja o nenavadni evoluciji te živali in njenih prilagoditvah na jamsko življenje. Zaradi njene izredne sposobnosti regeneracije izgubljenih ali poškodovanih delov telesa pa bi lahko prispevalo tudi k odkritjem novih načinov zdravljenja s postopki regenerativne medicine in drugih bolezni človeka. Raziskovalci upajo, da bo prineslo tudi nova spoznanja o poteku staranja in dolgoživosti.« 

Drobni geni, ki lahko spremenijo svet

»S pravimi pristopi in komunikacijo, smo dokazali, da lahko dosežemo marsikaj. Z rednim opazovanjem in senzibilnostjo smo uspeli razviti naš podzemni laboratorij do te mere, da tudi sami lahko znanosti poročamo novosti o človeških ribicah. Poznavanje njihovega genoma je pa višji nivo razumevanja, ki je lahko neprecenljiv za človeštvo,« je ob dogodku poudaril Marjan Batagelj. Zato Postojnska jama z veseljem aktivno sodeluje pri tovrstnih projektih in jih podpira. 

Dr. Rok Kostanjšek z Biotehniške fakultete je poudaril, da si ne moremo obetati, da bi tudi ljudje obnavljali izgubljene ude z lahkoto človeških ribic, a že samo razumevanje teh procesov pri njih, bi lahko pomembno pomagalo razvoju regenerativne medicine. 

Znanstvenike trenutno najbolj zanima dolgoživost človeških ribic, ki bi človeštvu lahko ponudila daljša življenja. Sposobnost reprodukcije izgubljenih ali poškodovanih udov ter organov, čemur smo pred kratkim bili priča v Postojnski jami, bi lahko pomagala pri hitrejšem in uspešnejšem celjenju ran ter okrevanju po operacijah, denimo. Človeške ribice lahko stradajo dolgo časa, a pri tem ne pride do poškodb organizma. Prav tako se lahko  prenajedajo brez drastičnih posledic, kot sta debelost in z njo povezana sladkorna bolezen. Razumevanje tega bi lahko pripomoglo pri razvoju zdravljenja debelosti, z njo povezane sladkorne bolezni in tudi posledic anoreksije.

Več razumevanja

Z analizo genoma bi lahko v bodoče tudi določali spol posamezne človeške ribice, kar je pomembno za obstoj te sicer ogrožene živalske vrste. Prav tako bi lahko začeli z določanjem populacij človeških ribic v divjini. Ob novinarski konferenci je bilo poudarjena tudi nujna skrb za okolje in čiste vode, ki so domovanje te ogrožene živalske vrste, na kar redno opozarjamo tudi v Postojnski jami.

Več o projektu lahko preberete na spletni strani https://www.proteusgenome.com/ Izjemna novica o človeških ribicah pa prihaja le dan potem, ko so človeške ribice iz Postojnske jame zablestele v dolgo pričakovani BBC-jevi dokumentarni oddaji Sedem Svetov: Evropa. 😊